Končno sem si kupila eyeliner, da se naučim, nazaj kako se uporablja. Včasih mi je to šlo zelo dobro od rok in tudi zelo rada sem ga uporabljala. Potem pa nekaj časa nisem imela veliko možnosti za to, da bi nase dajala toliko ličil in se je počasi zaključilo. Ker pa sem končno prišla do več časa in možnosti, da grem, lahko tudi večkrat ven pa sem ponovno v svoj življenjski stil vključila ličila in kar veliko novih oblačil.
Res je dober občutek, ko po dolgem času najde človek čas še za kaj več ne samo za delo. Le eyeliner mi žal dela preglavice, kako naj se ga naučim ponovno uporabljati. Prvi poizkus je bil vsekakor podoben zmazku, ki ga je naredil otrok in nikakor ne bi mogla takšna nikamor. Tako, da sem prvi večer morala preživeti brez eyeliner dekoracije okoli mojih oči.
Nadaljnjih nekaj poizkusov tudi ni bilo najboljši in skoraj sem bila že prepričana, da bom morala za nasvet poiskati kakšno najstnico, ki to znanje obvlada, kakor da se je rodila z njim. Res jih občudujem. Tiso črto okoli oči narišejo kot za šalo, videti je pa, kakor da bi jo naličil nekdo za na modno pisto. Tale eyeliner tehnika se mi je iskreno dozdevala mnogo lažja, kakor se je izkazalo. In res je prav nenavadno, da mi je delalo takšne preglavice, saj sem hodila na oblikovno šolo in zelo veliko risala.
Skromno lahko priznam, da sem potrebovala skoraj dva meseca in ne vem točno, koliko poizkusov, da sem osvojila vajo, ki je končno prinesla obetaven rezultat in tako sem se lahko z eyeliner obrobo okoli oči prvič odpravila ven. Ta dosežek je bil zame tako velik, kakor da bi naredila, ne vem kaj. Prav smešna sem si bila ob tem dobrem počutju, ampak res mi je eyeliner delal velike preglavice, da sem se končno navadila nanj.